Kaj je motnja igranja iger na srečo

Kako jo opisuje WHO

Motnja igranja iger na srečo je opisana v mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-11) in v ameriškem priročniku DSM-5. Svetovna zdravstvena organizacija navaja tri ključne značilnosti:¹

• slabši nadzor nad igranjem: kdaj začnete, koliko časa igrate, koliko vložite in kdaj nehate,
• vse večja prednost igranja pred drugimi interesi in vsakdanjimi dejavnostmi,
• nadaljevanje igranja kljub negativnim posledicam.

Na slovenskem državnem portalu je motnja igranja iger na srečo navedena med nekemičnimi zasvojenostmi, skupaj z motnjo igranja videoiger.³

Kako pogosta je

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima motnjo igranja iger na srečo približno 1,2 odstotka odraslih po svetu.¹ Pregled v reviji The Lancet navaja razpon od 0,2 do 5,3 odstotka odraslih, odvisno od države, metode merjenja in dostopnosti iger.²

S čim se pogosto pojavlja

Motnja igranja iger na srečo se pogosto pojavlja skupaj z drugimi duševnimi motnjami in zasvojenostmi, na primer z depresijo, tesnobo ali težavami z alkoholom.² Zato je pomembno, da strokovnjak pogleda celotno sliko. Včasih igranje služi kot način, da se oseba umakne pred drugimi stiskami, ki potrebujejo pozornost.

Kaj se dogaja v ozadju

Igre na srečo nagrajujejo nepredvidljivo: včasih dobite, večinoma ne. Prav ta nepredvidljivost je za možgane zelo privlačna. Ko se igranje ponavlja, postane del načina, kako se človek spoprijema s stresom, dolgčasom ali čustvi. Sčasoma postane potreba, ne izbira. To ne pomeni, da je oseba šibka, ampak da se je vzpostavil krog, ki ga je težko prekiniti sam.

Kako se razlikuje od občasnega igranja

Večina ljudi, ki igrajo igre na srečo, nima motnje igranja. Razlika ni v tem, ali kdo igra, ampak v tem, kaj igranje počne z njegovim življenjem. Pri motnji igranja se igranju podredijo druge stvari: služba, družina, spanec, denar za položnice. Oseba pogosto večkrat poskusi zmanjšati igranje, a ji ne uspe. Prav ta izguba nadzora je bistvena.

Zakaj je ime pomembno

Ko težavo poimenujemo, jo lažje vzamemo resno. Motnja igranja iger na srečo ni moralni neuspeh, ampak zdravstveno stanje, za katero obstaja pomoč. V Sloveniji jo zdravijo ambulantni in bolnišnični programi, o katerih pišemo v članku Zdravljenje težav z igrami na srečo.

Več o tem, zakaj zasvojenost ni stvar volje, preberite v članku Zakaj zasvojenost ni pomanjkanje volje.